Kaj je osebna asistenca
Osebna asistenca je zbir storitev, ki ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznega uporabnika oziroma uporabnice, njegovim oziroma njenim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram.
Pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja urejata Zakon o osebni asistenci in Pravilnik o osebni asistenci.
Načela pri načrtovanju in izvajanju osebne asistence
- spoštovanje dostojanstva in neodvisnosti uporabnika,
- pravica do svobode izbire in odločanja med postopkom uveljavljanja pravice do osebne asistence in njenim izvajanjem,
- omogočanje vključenosti v družbo,
- individualna obravnava,
- zagotavljanje enakih možnosti ter dostopnosti.
Storitve osebne asistence
Storitve osebne asistence po zakonu zajemajo naslednje sklope:
- storitve, namenjene osebni pomoči uporabnika,
- storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih,
- spremstvo,
- pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu,
- pomoč pri komunikaciji.
Podrobnejša opredelitev posameznih sklopov se nahaja v Zakonu o osebni asistenci.
Postopek (koraki) za uveljavitev pravice do osebne asistence
- Vlagatelj vloži dokument z vsemi predpisanimi prilogami na pristojnem centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD).
- Pristojni CSD po pregledu vloge preveri izpolnjevanje pogojev za dodelitev pravice do osebne asistence. Če ugotovi, da vlagatelj pogojev ne izpolnjuje, pravico do osebne asistence zavrne. Če CSD ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev pravice do osebne asistence, vlogo odstopi Inštitutu RS za socialno varstvo.
- IRSSV vlogo prouči, imenuje strokovno komisijo, določi termin razgovora in o tem obvesti vlagatelja.
- Na določeni termin imenovana izvedenca opravita z vlagateljem in zakonitim zastopnikom, če ga uporabnik ima, osebni razgovor na naslovu stalnega ali začasnega bivališča uporabnika. Pri razgovoru ni navzoč predstavnik izvajalca osebne asistence.
- Komisija na podlagi vloge in osebnega razgovora na domu vlagatelja, pripravi mnenje o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence za posameznega vlagatelja.
- Če je iz dokumentacije ali pri osebnem razgovoru z vlagateljem ugotovljena ali zatrjevana življenjska ogroženost vlagatelja oziroma izkazana potreba po 24 urni prisotnosti druge osebe, komisija lahko pridobi zdravniško mnenje izvedenskega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ga vključi v okvir mnenja o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence.
- Inštitut RS za socialno varstvo mnenje posreduje na pristojni CSD.
- Pristojni CSD izda odločbo o številu ur in vsebini osebne asistence.
- V postopku ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence v primeru, ko se uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik kljub izkazani vročitvi obvestila o razgovoru, tega neupravičeno ne udeleži oziroma ne udeležita, pri njem ne sodeluje oziroma sodelujeta ali iz drugih neutemeljenih razlogov uporabnika ali zakonitega zastopnika razgovora ni mogoče izvesti, je uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik dolžan povrniti stroške neizvedenega oziroma neuspešnega razgovora v višini stroškov za delo komisije, potnih stroškov in drugih pripadajočih stroškov.
Dodatne informacije:
Za vse informacije glede pridobitve osebne asistence, vloge in odločbe se lahko obrnete na pristojni center za socialno delo (CSD). Ko bo vaša vloga v obravnavi na Inštitutu za socialno varstvo, vas bodo pisno obvestili o datumu razgovora.
Vloga za uveljavljanje pravice do osebne asistence
Vlogo za uveljavljanje pravice do osebne asistence vlagatelj ali njegova zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Obrazec vloge ni predpisan.
Kdo je upravičen do osebne asistence?
- vsi, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev,
- so državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem ali tujci, ki imajo stalno prebivališče v RS,
- so stari od 18 do 65 let, izjemoma tudi po 65. letu, če je vlagatelj imel pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti,
- da upravičenci živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko,
- če je vlagatelj imel pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je lahko upravičen do osebne asistence tudi potem, ko dopolni to starost.
Kdo oceni upravičenost do osebne asistence in kako določa potreben obseg osebne asistence?
O pravici do osebne asistence, številu ur in vsebini, odloči center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije. Strokovna komisija je izvedenski organ, ki deluje v okviru Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. Člani komisije so strokovnjaki, ki imajo najmanj štiri leta strokovnega in praktičnega znanja s področja invalidskega, socialnega in zdravstvenega stanja. Vsaj en član komisije mora imeti stalno prebivališče v statistični ali sosednji statistični regiji, v kateri ima stalno ali začasno prebivališče uporabnik oziroma upravičenec do osebne asistence.
Komisija bo izdelala mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence na podlagi osebnega razgovora z uporabnikom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom na domu uporabnika. Pri ocenjevanju vrste, vsebine in obsega potreb komisija in uporabnik oziroma zakoniti zastopnik uporabljata ocenjevalni obrazec o aktivnostih, za katere uporabnik potrebuje pomoč in jih sam ne more opraviti.
Kdo odloči o pravici do osebne asistence?
O pravici do osebne asistence (številu ur in vsebini) odloča pristojni center za socialno delo, ki na podlagi ocene, mnenja komisije izda odločbo.
Kdo so izvajalci osebne asistence?
Osebno asistenco kot nepridobitno dejavnost lahko izvajajo dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije, zavodi in samostojni podjetniki posamezniki z vpisom v register iz 28. člena tega zakona na podlagi odločbe ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo.
Izvedbeni načrt
Izvedbeni načrt pripravita uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik skupaj z izbranim izvajalcem osebne asistence, ki je pisni dogovor o storitvah osebne asistence. Izvedbeni načrt vsebuje:
- opredelitev vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent,
- izbiro enega ali več osebnih asistentov, ki bodo opravljali osebno asistenco pri uporabniku,
- terminski plan izvajanja osebne asistence ter
- pravice in obveznosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalcev.
Podpisani izvedbeni načrt izvajalec pošlje krajevno pristojnemu centru za socialno delo.
Kdo lahko postane osebni asistent, katere kvalifikacije mora imeti?
Za osebnega asistenta ni predpisana posebna izobrazba, mora pa opraviti obvezno usposabljanje. Vsebina je določena v Pravilniku o osebni asistenci, zagotoviti pa ga je dolžan izvajalec osebne asistence.
Komunikacijski dodatek
Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu.
Upravičenec do komunikacijskega dodatka se lahko odloči za:
- uveljavljanje osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec ali
- denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlogo za pravico do komunikacijskega dodatka vlagatelj ali njegova zakonita zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo.